NIKOLAJEVO PISMO - Stolna župnija Novo mesto

 PONEDELJEK, 25.3.
7.00     +  Antonija in drugi iz družine Kopar
19.00   +  Jernej Krajšek in starši Žagar
TOREK, 26.3.
7.00  + Adolf Mežan
19.00  +  iz družine Bratkovič
SREDA, 27.3.
7.00   + Adolf Mežan
19.00  +  Jožica Ajdič
VELIKI ČETRTEK, 28.3.
9.00  po namenu
19.00  za pokojne in žive pevce in pevke
 VELIKI PETEK, 29.3.
19.00  OBREDI VELIKEGA PETKA
VELIKA SOBOTA, 30.3.
19.30  + Adolf Mežan
VELIKA  NEDELJA, 31.3.
VELIKA NOČ
6.30 za župljane
9.00 + starši Strojin
10.30 + Adolf Mežan
18.00    po namenu (HR)
 VELIKONOČNI  PONEDELJEK, 1.4.
7.00   za srečno zadnjo uro
9.00   za pokojne in žive pevce in pevke
19.00  +  iz družin Fabijan in Gunčar ter dobrotnike
  TOREK, 2.4.
7.00  za srečno zadnjo uro
19.00  +  iz družine Humar
  SREDA, 3.4.
7.00 za srečno zadnjo uro
19.00  na čast Svetemu Duhu
  ČETRTEK, 4.4.
7.00  za duše v vicah
19.00   + Miha Fortuna
 PETEK, 5.4.
7.00 – + Milena in Marjan Kirar
19.00-  za duše v vicah
  SOBOTA, 6.4.
9.00     za zdravje (Papež)
19.00   + iz družine Kočar
BELA  NEDELJA, 7.4. 
7.00 + nadškof dr. Turk
9.00 +  Marjan Kamenšek
10.30 +  Stanislav Bančič
18.00   za župljane  (HR)

OBVESTILA
24.3.: CVETNA NEDELJA-ob 9h bo na škofijskem dvorišču blagoslov zelenja in nato procesija v cerkev ter sveta maša med katero bo stolni zbor prepeval pasijon-blagoslov in sveto mašo bo vodil gospod škof; pri družinski maši bodo pasijon oblikovali člani mladinske skupine in  OPZ
25.3.: v molitvi se spomnimo mežnarice kapele v Ločni gospe Marije Vovko, ki obhaja godovni praznik; ob 19.30 bo v stolnici vokalno-instrumentalni koncert z godalnim orkestrom, orglami in solisti-nastopili bodo: ženski komorni zbor ČarniCe, komorni godalni orkester Mladi ljubljanski solisti, Mateja Praprotnik Blumauer (sopran), Nuška Drašček Rojko (alt), Klemen Karlin (orgle); dirigent bo Stojan Kuret; vstop je prost, dobrodošli so prostovoljni darovi
26.3.: ob 8h vabimo k čiščenju cerkve in svečnikov

28.3.: VELIKI ČETRTEK: 

• ob 9h bo slovesna krizmena maša, ki jo bo ob somaševanju večine duhovnikov naše škofije daroval gospod škof; 
• ob 19h bo maša velikega četrtka, ki jo bo prav tako daroval škof; po maši bo molitvena ura, ki jo oblikuje skupina Prenova v Duhu

29.3.: VELIKI PETEK: ob 

• 9h bodo v stolnici pete hvalnice; ob 
• 15h bo križev pot in ob 19h obredi velikega petka

30.3.: VELIKA SOBOTA: ob 

• 6.30 bo blagoslov ognja, ob 
• 9h bodo pete hvalnice pri Božjem grobu, ob 
• 10h bo postavitev bander; 
• blagoslovi jedi bodo ob: 
• 12h (v hrvaškem jeziku), ob 
• 13h, 14h, 15h, 15.30 (pri sestrah na Cankarjevi), 
• 16h (družinski blagoslov-po blagoslovu bo molitev otrok pri Božjem grobu) in ob 
• 17h; ob 19.30  bo velikonočna vigilija (prinesite s seboj sveče z varovali)

31.3.: VELIKA NEDELJA: ob 

• 6.30 bo vstajenje in velikonočna procesija ter slovesna škofova maša-ob koncu bo gospod škof podelil papežev blagoslov s popolnim odpustkom; maše bodo še ob 
• 9h (mašuje stolni prošt), 
• 10.30 in 
• 18h (HR). Velikonočno darovanje bo namenjeno kritju stroškov obnove križevega pota. 

1.4.: VELIKONOČNI PONEDELJEK-maše bodo ob 7h, 9h in 19h; po maši ob 9h bo v župnišču praznično srečanje za pevce, nosače (neba, bander, luči, Vstalega), ključarja, zvonarje in zakristana
2.-5.4.: v velikonočnem tednu veroučenci nimajo verouka; z veroukom nadaljujemo 8.4.
3.-5.4.: škofijsko romanje v Velehrad
4.-6.4.: mesečna duhovna obnova-prvi četrtek, petek in sobota, hkrati dnevi v velikonočni osmini-povabljeni k bogoslužju in zakramentom
5.4.: ob 17h bo priprava na krst
6.4.: četrta prva sobota v pripravi na obnovitev posvetitve Marijinemu srcu: hvalnice ob 8.40, ob 9h kanoniška maša in molitev pred Najsvetejšim
7.4.: BELA NEDELJA IN NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA-prva nedelja v mesecu, redno prvonedeljsko darovanje; pri družinski maši bodo birmanci slovesno izpovedali vero
8.4.: od 8h do 10h bo odprta pisarna Karitas
9.4.: v molitvi se spomnimo nekdanjega župnika prelata Lapa in stolne dirigentke prof. Lotrič, ki obhajata rojstni dan
12-14.4.: birmanske duhovne vaje v Šmarjeti-spomnimo se birmancev v svojih molitvah
13.4.: ob 18h bo poročna maša: Gradišar in Karaman
14.4.: pri družinski maši sodelujejo veroučenci 8. razreda

SPOVEDOVANJE V VELIKEM TEDNU
- Cvetna nedelja-med vsemi mašami
- Veliki ponedeljek in veliki torek: 7-9; 18-19.30
- Velika sreda: 7-9; 17-19.30
- Veliki četrtek: 7-11; 15-20
- Veliki petek: 7-20
- Velika sobota: 7-11; 12-19.30

KRIŽEV POT je že skoraj obnovljen. Večji del je bil na svojem mestu že na praznik sv. Jožefa, ostalo pričakujemo prve dni velikega tedna. Hvala vsem dobrotnikom; v preteklem tednu so svoj dar zbrali tudi v skupini Prenova v Duhu in v prvi zakonski skupini. Bog povrni vsem, ki v teh težkih časih prispevate za lepoto našega svetišča.

KANONIK FRANC ERKLAVEC se je preselil v duhovniški dom v Ljubljano. Od njega smo se poslovili pri večerni maši v sredo, 20.3. 2013. Kar nekaj let je po najboljših močeh sodeloval v naši župniji, in sicer kot mašnik, spovednik in neutrudni molivec. Mnogim je popravil tudi dežnik ali uro. Občudovali smo njegovo potrpežljivo prenašanje invalidnosti ter drugih tegob, ki jih prinašajo bolezni in leta. Še bolj pa smo občudovali njegovo globoko vero, zvestobo Bogu in narodu, ter delavnost. Zadnje čase je precej opešal in ker potrebuje tudi več pomoči, se je odločil, da se preseli v duhovniški dom.  Radi se ga s hvaležnostjo spominjajmo v svojih molitvah.

IZ VELIKONOČNEGA VOŠČILA SLOVENSKIH ŠKOFOV»(…) Vsem članom našega vernega občestva, duhovnikom, diakonom, redovnicam in redovnikom in vsem drugim članom Cerkve ter vsem ljudem dobre volje želimo, da bi tudi letos-ne glede na vse hudo, ki ga doživljamo-bila velika noč naš srečen in vesel največji praznik. Posebno globoko velikonočno upanje in močno tolažbo pa želimo vsem, ki doživljajo preizkušnje in nesreče, izgube in stiske. Naj nas vstali Gospod Jezus napolni z mirom in pogumom. Blagoslovljene in vedre velikonočne praznike!«

Pridružujem se voščilu škofov in tudi sam od srca želim veselo veliko noč vsem župljanom in vsem, ki prihajate v našo cerkev in ste povezani s stolnim oltarnim občestvom. Hvala za vso pozornost, molitev in vsakršno pomoč. ALELUJA 

   
Župnik Silvester 

• Za našega novega svetega očeta FRANČIŠKA.  Pomagaj mu, Gospod in mu stoj ob strani z darovi Svetega Duha, ko začenja službo edinosti, ljubezni in miru.

• Za novoizvoljenega papeža FRANČIŠKA, da bi skupaj s škofi vztrajno gradil Kristusovo skrivnostno telo v zvestobi Jezusu Kristusu in njegovemu kraljestvu.


• Za našega novega svetega očeta FRANČIŠKA, naj bo neomajen v službi od Jezusa sprejeta poslanstva, vztrajen v prizadevanju za pravičnost med narodi in močan v gradnji miru, ljubezni do bližnjega in edinosti v svetu.

Novi papež je Frančišek

Habemus Papam - Imamo papeža!

Kardinali so se z veliko večino odločili za dan začetka konklava. Čutijo se torej pripravljeni za naslednji pomemben korak – izvolitev novega papeža. Skupna premišljevanja med zasedanji, izmenjava informacij in pogovori, s katerimi so si oblikovali osebna prepričanja o najprimernejših osebah za to pomembno nalogo, so torej dozoreli. V torek bo razločevanje postalo še bolj zahtevno, kajti z glasovanji se bo v določenem smislu pokazala 'mera' soglasnosti, ki bo potrebna za dosego določenih konkretnih oseb. In tako bo šlo vse do končne izbire.

Presunljivo, če pomislimo na odgovornost, ki sama po sebi presega človeka in ki bo naložena na ramena enega človeka. Ne gre samo za dobro vodenje neke kompleksne institucije, ampak bolj za usmeritev verske, duhovne, moralne poti; gre za usmeritev skupnosti vernikov, ki je najštevilčnejša in razširjena po različnih celinah, ki jo mnogi naši sodobniki, ki iščejo smisel svojega življenja, opazuje z veliko pozornostjo – s pozitivnimi pričakovanji, a na trenutke tudi z negativno držo. Evangelij se oznanja skozi vse čase, za zveličanje vseh, na vseh koncih sveta.

Konklave je torej dogodek, katerega smisel lahko zares razumemo in ga z vedrino živimo samo v luči vere. Dva protagonista prejšnjih konklav sta nam o tem na nepozaben način pričevala. Papež Wojtyla je Michelangelovo Poslednjo sodbo motril v svoji pesmi Rimski triptih: 'Vse stvari so gole in odprte pred Božjimi očmi', 'prosojnost dogodkov, prosojnost zavesti'. 'Ti, ki vse prežemaš – pokaži!' 'On bo pokazal.' In naslednji papež Ratzinger je komentiral: 'Dediščina ključev, ki jih je prejel Peter … Položiti te ključe v prave roke: to je ogromna odgovornost v teh dneh.'

Sedaj ta, ki je s svojo nenavadno odločitvijo, kardinale povedel, da ponovno prestopijo prag Sikstinske kapele, da bi pred zgodovino razločevali, v katere roke zaupati ključe, je v molitvi z vsemi nami – tiho, a globlje in še bolj zavestno od vseh nas: ' Božji Duh, ti, ki vse prežemaš – pokaži!'

Pripravlja: p. Federico Lombardi, direktor Radia Vatikan

PERGOLESIJEVA STABAT MATER,IN BRITTNOVA MISSA BREVIS,V IZVEDBI OBETAVNIH GLASBENIKOV

E. B. Britten: Missa brevis
G. B. Pergolesi: Stabat mater


Ženski komorni zbor ČarniCe
Komorni godalni orkester Mladi ljubljanski solisti
Sopran Mateja Praprotnik Blumauer
Alt Nuška Drašček Rojko
Orgle, orgelski pozitiv Klemen Karlin

Dirigent Stojan Kuret

25. 3. 2013 ob 19.30
Novo mesto, Stolnica sv. Nikolaja (Kapitelj)

26. 3. 2013 ob 19.30
Ljubljana, Cerkev sv. Jakoba (Gornji trg)


Znameniti deli enega osrednjih angleških skladateljev 20. stoletja in italijanskega baročnega skladatelja v izvedbi obetavnih slovenskih glasbenikov.

Ob 100. obletnici rojstva E. B. Brittna bomo lahko slišali pri nas redkeje izvajano Misso brevis, sodobno, minimalistično, nekonvencionalno kratko mašo za visoke glasove ob spremljavi orgel. Maši bo v kontrastu sopostavljena Pergolesijeva baročna mojstrovina Stabat mater, ena najlepših uglasbitev te srednjeveške sekvence za postni čas, ki je bila sprva zasnovana za sopran, alt, komorni godalni orkester in continuo – tokrat v manj znani, zborovski različici.

ČarniCe s tem koncertom vstopajo v jubilejno, 10. leto svojega delovanja.


 
O PROGRAMU

Misso brevis je Britten napisal za visoke glasove ob spremljavi orgel. Navdušili so ga nenavadno čisti in močni glasovi deškega zbora Westminstrske katedrale, kajti bil je navajen na mehkejši zvok, značilen za anglikansko zborovsko tradicijo. Vokalni del dopolnjuje zanimivo izpostavljena, skorajda solistično napisana orgelska spremljava.

Maša vsebuje 4 stavke (brez Creda, ki se je v uglasbitvah pogosto opuščal) in je namenjena tako liturgiji kot koncertnim izvedbam. Odločen začetek stavka Kyrie takoj predstavi značilno deklamacijsko linijo vsakega od treh glasov. Drzna in živahna Gloria v sedemosminskem taktu dopolnjuje v besedilu izraženo veselje. Fraze v Sanctusu oponašajo zvonove, medtem ko Benedictus kaže čisto nedolžnost skozi duet solov v kanonu. Agnus Dei se vrne v temačno vzdušje Kyria in ga še dodatno stopnjuje z basi v pedalih orgel, ki so kontrast ostrim disonancam v vokalih. Dinamično naraščanje iz pianissima v forte prepričljivo ponazarja človeško tesnobo in muke, dokler se ne izteče v zaključni decrescendo, skoraj šepetanje.

Pergolesijeva Stabat mater velja za eno temeljnih del t. i. stare glasbe in eno najlepših uglasbitev te srednjeveške sekvence za postni čas, ki govori o Marijinem trpljenju pod Kristusovim križem. Skladatelj jo je napisal tik pred smrtjo in jo, skupaj s prvo komično opero v zgodovini glasbe La serva padrone, štejemo med eno njegovih najboljših in najpopularnejših del. Sprva je bila zasnovana za sopran, alt, komorni godalni orkester in continuo. V skladu s tem smo jo tudi pri nas v zadnjem času večinoma slišali v izvedbi uglednih domačih in tujih solistov. Manj znano je dejstvo, da obstaja tudi različica, v kateri v določenih stavkih namesto solistov nastopa zbor – ta bo predstavljena tokrat.

Srednjeveška sekvenca za postni čas Stabat Mater, katere domnevni avtor je Jacopone da Todi, govori o sočustvovanju z žalostjo božje Matere ter o »sedmero mečih«, ki so ji po Simeonovi prerokbi presunili srce. V svoji zgodovini je doživela številne uglasbitve. Leta 1736, nedolgo zatem, ko je katoliška Cerkev 1727 uradno uvedla praznik sedmerih Marijinih žalosti, pa je nastala najslavnejša med njimi – kantata G. B. Pergolesija. Ta se je zgledoval po istoimenski Scarlattijevi skladbi in uporabil isto zasedbo: dva kastrata z majhnim godalnim orkestrom in continuom. Tercine besedila je uglasbil v kontrastnem zaporedju duetov in arij, v katerih prevladuje afekt žalosti in trpljenja. Kantato začenjajo violine, ki jim odgovarja vokalni duet, z verigo bolečih zadržkov nad pedalnim tonom, podobnih tonskih slikanj žalosti pa se poslužujejo tudi nadaljnji stavki, polni disonanc in kromatike. Pergolesi, ki je bil navsezadnje avtor opere La serva padrona, je tem stavkom dodal tudi nekaj arij skoraj lahkotnega značaja. Prav zaradi nenehne razpetosti med poloma svetlega in tragičnega je Stabat Mater kompleksno in še vedno priljubljeno delo.
 
O SODELUJOČIH

Ženski komorni zbor ČarniCe je eden redkih zborovskih sestavov pri nas, ki deluje projektno z različnimi dirigenti. Njihovo že desetletno poustvarjanje zaznamujejo koncerti in snemanja. Kar štirje od njihovih projektov so zaokroženi z izdajo zgoščenke: Gregorijanski koral – umetniško vodstvo prof. Tone Potočnik, Neodkriti biseri od Kogoja do danes ter Ljudske pesmi slovenskih pokrajin – dirigent Stojan Kuret, Romantika in 20. stoletje – dirigent Sebastjan Vrhovnik. Prav tako so bili odmevni projekti, ki so jih s Čarnicami izvedle dirigentke: Črnska duhovna in gospel glasba – zborovodkinja Tanja Benedik, sakralna glasba skozi čas Z Bogom v harmoniji in disharmoniji – zborovodkinja Željka Ulčnik Remic, ter lanski stilno raznovrsten program z inštrumentalno spremljavo harfe, rogov in orgel – dirigentka Martina Batič. Sodelovale so tudi z dirigentom Markom Hribernikom ter ameriškim glasbenikom Chrisom Eckmanom. Pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika so se leta 2010 prvič udeležile državnega tekmovanja Naša pesem v Mariboru in dosegle absolutno prvo mesto, zlato plaketo ter številna posebna priznanja. Pomemben del njihovega delovanja predstavlja izvajanje novitet, večkratno sodelovanje s Slovenskim komornim zborom in Orkestrom Slovenske filharmonije ter snemanja za arhiv RTV Slovenija. V jubilejnem, 10. letu delovanja ČarniCe dirigentsko palico ponovno predajajo maestru Stojanu Kuretu.

Dirigent Stojan Kuret, rojen v Trstu, je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo, smer dirigiranje, in zaključil študij klavirja na Konservatoriju Giuseppe Tartini v Trstu, kjer od leta 1983 predava kot profesor. Kot gostujoči dirigent je uspešno sodeloval z različnimi orkestri. Kot predavatelj sodeluje na zborovskih seminarjih ter festivalih doma in v tujini in je reden član žirij na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. 10 let je bil umetniški vodja in dirigent APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Leta 2003 je vodil Slovenski projektni zbor, nekaj sezon je bil dirigent Komornega zbora RTV Slovenija, dve sezoni tudi dirigent italijanskega mladinskega zbora Coro Giovanile Italiano. Je soustanovitelj, umetniški vodja in dirigent Vokalne akademije Ljubljana. Z APZ Tone Tomšič in z Vokalno akademijo Ljubljana je dosegel zavidljive mednarodne umetniške uspehe: pet velikih nagrad (Tours 1999, Varna 2001, Gorica 2001, Maribor 2002, Arezzo 2009), trikrat finale za veliko nagrado Evrope ter dve veliki nagradi Evrope – 2002 v Arezzu in 2010 v Varni. Leta 1984 je za izjemne dosežke na zborovskem področju prejel Gallusovo plaketo, leta 2000 plaketo mesta Ljubljane in leta 2002 zlato priznanje JSKD za ustvarjalno vodenje APZ-ja. Za uspešno in ustvarjalno delo z Vokalno akademijo Ljubljana je v Arezzu prejel prestižno nagrado Guidoneum award 2011. Je prejemnik nagrade Prešernovega sklada 2012.

Mateja Praprotnik Blumauer, sopran, se je začela učiti petje na nižji glasbeni šoli pri prof. Karlu Jeriču, nato je šolanje nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pri prof. Editi Garčević Koželj in prof. Mateji Arnež Volčanšek ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Evi Novšak Houški. V tem obdobju je kot zboristka ali solistka sodelovala z več zbori (Komorni zbor De profundis, Komorni zbor Mysterium, Ženski pevski zbor Petrol, Pevski zbor Akademije za glasbo, Komorni zbor Akademije za glasbo, Komorni zbor RTV Slovenija, Operni zbor, Slovenski komorni zbor) ter se udeleževala tekmovanj TEMSIG. Svoje znanje je izpopolnjevala tudi na seminarjih pri prof. Heleni Lazarski. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani zaključuje študij sakralne glasbe in študij petja pri prof. Matjažu Robavsu.

--   Lep pozdrav!  Peter

 PONEDELJEK, 11.3.
7.00     + Stane Hren
19.00   +  Iz družine Kastelic
TOREK, 12.3.
7.00  + Stane Hren
19.00  + Franjo Milavič, obl.
SREDA, 13.3.
7.00   v čast Jezusovim ranam
19.00  +  iz družine Bratkovič
 ČETRTEK, 14.3.
7.00  po namenu
19.00  +  iz družine Hren
 PETEK, 15.3.
7.00   po namenu
19.00  v čast sveti družini v dober namen
SOBOTA, 16.3.
9.00   za zdravje (Mohorko)
19.00  + Alojzij in starši Praznik
5. POSTNA NEDELJA, 17.3.
TIHA NEDELJA
7.00 + Matija Bojanc, obl.
9.00 + starši Jakša in Kastelic
10.30 + Jože Strajnar
18.00    za župljane (HR)
 PONEDELJEK, 18.3.
7.00   po namenu
19.00  +  Jože Žagar
  TOREK, 19.3.
SV. JOŽEF, SLOV. PRAZNIK
7.00  + Jožefa in + iz družine Venetič
9.00 + Robi Salmič
18.00  +  starši Kapš
+ Jožica in starši Turk
  SREDA, 20.3.
7.00 po namenu
19.00  + Jože Papež
  ČETRTEK, 21.3.
7.00  po namenu
19.00   + Jože Skušek
 PETEK, 22.3.
7.00 – po namenu
19.00-  +  Slavko Božič
  SOBOTA, 23.3.
9.00     +  Ivan Maras, 2. obl.
19.00   + iz družine Novak in Keren
6. POSTNA NEDELJA, 24.3. 
CVETNA NEDELJA
7.00 + Jože Ratajec in sorodniki
9.00 +  Igor Košmerl, obl.
10.30 +  Jože Udovič in starši Prelogar
18.00   za župljane  (HR)

OBVESTILA

10.3.: ČETRTA POSTNA NEDELJA-nedelja krščanskega veselja; pri družinski maši sodelujejo veroučenci 6. razreda, po maši bo krščevanje; pri vseh mašah bo štetje vernikov
12.3.: ob 17h bo srečanje za Slomškove bralce
15.3.: postni petek-križev pot ob 18.30 oblikujejo veroučenci skupaj z veroučitelji
16.3.: župnijsko romanje v Oglej
17.3.: TIHA NEDELJA-pričetek radijskega misijona; po maši boste lahko vzeli oljčne vejice, ki jih bodo preskrbeli iz župnije Šmarje-Sveta Marjeta na Hribu-vaš dar pa bo namenjen za dokončanje njihovega pastoralnega centra
18.-22.3.: v času verouka bo velikonočna spoved za veroučence
19.3.: slovesni praznik glavnega zavetnika novomeške škofije, varuha Cerkve, Jezusovega rednika ter moža device Marije sv. Jožefa; glavna slovesnost v stolnici bo zvečer ob 18h, ko bo sveto mašo daroval gospod škof; v molitvi se spomnimo bivšega župnika prelata Jožeta Lapa in sedanjega stolnega zakristana g. Jožeta Gorenca, ki obhajata godovni praznik
19.-25.3.: TEDEN DRUŽINE-posebej vključujmo v svoje molitve vse naše družine
20.3.: ob 9.30 se v Baragovem zavodu prične študijski dan o Katekizmu katoliške Cerkve, ki je namenjen duhovnikom, veroučiteljem in drugim sodelavcem v župnijah
21.3.: od 17h do 19h bo odprta pisarna Karitas
22.3.: cvetni petek-v stolnici bo od jutranje do molitve križevega pota (oblikuje ga ŽPS) izpostavljeno Najsvetejše v češčenje-povabljeni k molitvi za domovino-ves čas bo tudi priložnost za spoved
23.3.: za veroučence bo pri sestrah na Cankarjevi cvetna delavnica
24.3.: CVETNA NEDELJA-ob 9h bo na škofijskem dvorišču blagoslov zelenja in nato procesija v cerkev ter sveta maša med katero bo stolni zbor prepeval pasijon-blagoslov in sveto mašo bo vodil gospod škof; pri družinski maši bodo pasijon oblikovali člani mladinske skupine in  OPZ
26.3.: ob 8h vabimo k čiščenju cerkve in svečnikov
28.3.: VELIKI ČETRTEK: ob 9h bo slovesna krizmena maša, ki jo bo ob somaševanju večine duhovnikov naše škofije daroval gospod škof; ob 19h bo maša velikega četrtka, ki jo bo prav tako daroval škof; po maši bo molitvena ura, ki jo oblikuje skupina Prenova v Duhu
29.3.: VELIKI PETEK: ob 9h bodo v stolnici pete hvalnice; ob 15h bo križev pot in ob 19h obredi velikega petka
30.3.: VELIKA SOBOTA: ob 6.30 bo blagoslov ognja, ob 9h bodo pete hvalnice pri Božjem grobu, ob 10h bo postavitev bander; blagoslovi jedi bodo ob: 12h (v hrvaškem jeziku), ob 13h, 14h, 15h, 15.30 (pri sestrah na Cankarjevi), 16h (družinski blagoslov) in ob 17h; ob 19.30  bo velikonočna vigilija
31.3.: VELIKA NEDELJA: ob 6.30 bo vstajenje in velikonočna procesija ter slovesna škofova maša; maše bodo še ob 9h, 10.30 in 18h (HR). Velikonočno darovanje bo namenjeno kritju stroškov obnove križevega pota.
1.4.: VELIKONOČNI PONEDELJEK-maše bodo ob 7h, 9h in 19h; po maši ob 9h bo v župnišču praznično srečanje za pevce, nosače (neba, bander, luči, Vstalega), ključarja, zvonarje in zakristana



IZ KROVNEGA DOKUMENTA »PRIDITE IN POGLEJTE«

Naše šibkosti
31. Plenarni zbor je opravil dobro analizo  stanja v družbi in kulturi ter na področju pastoralnih izzivov, malo pa je spregovoril notranjem stanju cerkvenega občestva in o težavah pri posvečenih osebah. Pri tem ne gre samo za vedenjske in moralne šibkosti, temveč tudi za površinsko vero in majhno zaupanje v Boga.
32. Cerkev ne more snovati prihodnosti, če se ne sooči s svojimi slabostmi  in ranljivostjo. Soočenje z lastnimi grehi in zmotami je najprej boleče in trpko, nato pa zdravilno ter vir novega upanja in hvaležnosti Bogu, ki nas je ponovno dvignil. Ugled Cerkve, ki more razkriti svoje šibke plati, lahko v družbi le zraste.
33. Grehi in slabosti so kakor rane. Rana običajno ne pokriva celotnega telesa. Zaradi prestopkov in njihovih posledic vsi kristjani nismo enako prizadeti, pa tudi odgovornost zanje ni enoznačna.  Izogniti se moramo  posploševanju, češ „cela Cerkev je takšna“. Z izrazom rana želimo opozoriti na nevarnost, da le-ta sčasoma lahko povzroči resno obolenje celotnega telesa.
34. „Rane“, ki jih v tem trenutku prepoznavamo v Cerkvi na Slovenskem, so: ranjena občestvenost, nezvestoba obljubam, pomanjkanje poguma in lastne identitete, duh izključevanja, prekomerna skrb za materialne dobrine.


MISIJON NA RADIU OGNJIŠČE bo potekal od 17. do 23. marca. Vodila ga bosta nadškofa metropolita dr. Anton Stres in dr. Marjan Turnšek. 17.3. bo prvi nagovor ob 17h, že ob 10h pa bo prenos svete maše. Sicer bodo misijonski govori ob 10.15, 13.00 in 17.00. Ponovitev bo zvečer ob 21.00. Ob 20h bo molitev rožnega venca. Lepo povabljeni, da se pridružite misijonu.

PRAZNOVANJE GLAVNEGA ZAVETNIKA ŠKOFIJE SV. JOŽEFA
V torek, 19. marca, bomo slovesno obhajali praznik sv. Jožefa, ki je varuh Cerkve in glavni zavetnik naše škofije. Ob 18h bo v stolnici praznična sveta maša, somaševanje bo vodil gospod škof, ki bo tudi podelil »Odličje sv. Jožefa« gospe Lini Švalj, ki je bila od leta 1954 organistka in zborovodkinja v župnijski cerkvi v Šentjerneju in vse to za »Božji lon«. Odlikujejo jo tudi globoka vernost, izjemna predanost petju in glasbi, plemenitost in skromnost ter čut za sodelovanje z duhovniki (povzeto po objavi v Sporočilih slovenskih škofij).  Pri maši bo prepeval zbor iz Šentjerneja. Na praznik bodo v stolnici maše še ob 7h in 9h. Lepo povabljeni k slovesnosti.

Od 17. do 23. marca bo 8. radijski misijon pod naslovom: GOSPOD, POMNOŽI NAM VERO!

Vodila ga bosta nadškofa metropolita dr. Anton Stres in dr. Marjan Turnšek.

Od 18. do 22. marca (od ponedeljka do petka) bodo misijonski pogovori: ob 10.15, 13.00 in 17.00.

Prvi govor bo v nedeljo, 17.3. ob 17.00 (nadškof Stres), ob 10.00 pa bo uvodna sveta masa v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani, ki jo bo daroval nadškof Turnšek, prepevala bo vokalna skupina Krila. Bo prenos mase.

Pogovori z nadškofom Stresom bodo 19. in 21. marca, z nadškofom Turnškom 18., 20. in 22. marca.

Zaključna sveta masa bo v soboto, 23. marca ob 9.00 v ljubljanski stolnici (nadškof Stres) - je povezana z občnim zborom Karitas.   Bo prenos mase.

Od 17. do 22. marca (od nedelje do petka) bo vsak večer ob 20.00 molitev rožnega venca, ki jo bodo vodile v radijski kapeli redovnice.

Ponovitve misijonskih pogovorov bodo vsak dan ob 21.00.

V času radijskega misijona bo tudi praznik svetega Jožefa, zato bo radijski prenos sv. mase ob 9.00.

Na cvetni  petek, 22. marca 2013, bo tudi v novomeški stolnici ves dan priložnost za spoved. Izpostavljeno bo tudi Najsvetejše v češčenje in molitev.

--   Lep pozdrav!  Peter