NIKOLAJEVO PISMO - Stolna župnija Novo mesto

 PONEDELJEK, 25.2.
7.00     + Stane Hren
18.00   po namenu
TOREK, 26.2.
7.00  + Stane Hren
18.00 po namenu
SREDA, 27.2.
7.00   + Stane Hren
18.00  + Olga Vidljinovič
 ČETRTEK, 28.2.
7.00  + Stane Hren
18.00  + Jerneja Čampa
Za papeža Benedikta XVI.
 PETEK, 1.3.
7.00   + Milena in Marjan Kirar
19.00  +  Stane Hren
SOBOTA, 2.3.
9.00   + Stane Hren; za zdravje (Papež)
19.00  + Albina in Karel Mahorčič
3. POSTNA NEDELJA, 3.3.
7.00 v čast Svetemu Duhu
9.00 za župljane
10.30 + Marija Pirc, obl.
18.00    + Stane Hren (HR)
 PONEDELJEK, 4.3.
7.00   + Stane Hren
19.00  + sestri Jakša
  TOREK, 5.3.
7.00  + Stane Hren
19.00  +  Stanislav Vidic
  SREDA, 6.3.
7.00 + Stane Hren
19.00  v zahvalo
  ČETRTEK, 7.3.
7.00  + Stane Hren
19.00   +  starši Bojanc in France
 PETEK, 8.3.
7.00 – + Stane Hren
19.00-  +  iz družin Ucman in Mance
  SOBOTA, 9.3.
9.00     + Stane Hren
19.00   + Jože Kovačič in Terezija Markovič
4. POSTNA NEDELJA, 10.3. 
7.00 v čast Svetemu Duhu
9.00 + Lijana Nagode, obl.; za župljane
10.30 +  Stane Hren
18.00   po namenu (HR)


OBVESTILA
24.2.: DRUGA POSTNA NEDELJA in praznik apostola Matija
25.2; ob 18.30 bo seja ŽPS
28.2.-2.3.: mesečna duhovna obnova-povabljeni k zakramentom;
28.2.: .: ob 18h bo sveta maša za papeža Benedikta XVI. h kateri lepo povabljeni vsi verniki; skupaj se bomo Bogu zahvalili za sedanjega papeža, njegovo učenje in zgled; ob 20h  sedanji papež Benedikt XVI. odstopil in nastopi doba izpraznjenega apostolskega sedeža-v osebne in skupne molitve vključimo prošnjo, da bi bil zbor kardinalov voljno orodje Božje milosti pri volitvah novega papeža

1.3.: DELAVNIŠKE VEČERNE MAŠE SO ŽE OB 19h; 

• prvi petek-bolnike bo duhovnik obiskoval od 9h dalje; ob 17h bo priprava na krst; ob 18.30 oblikuje molitev križevega pota skupina Prenova v Duhu

2.3.: PRVA SOBOTA (tretja v pripravi na posvetitev) ob 9h se s sveto mašo v Šmihelu prične občni zbor Škofijske karitas Novo mesto; ob 10h bo v Baragovem zavodu prvi termin drugega srečanja za birmanske botre
3.3.: TRETJA POSTNA NEDELJA-pri vseh mašah bo prvonedeljsko darovanje za kritje stroškov obnove križevega pota iz cerkve
4.3.: od 8h do 10h bo odprta pisarna Karitas
8.3.: postni petek; ob 18.30 oblikujejo molitev križevega pota sodelavci župnijske Karitas
9.3.: ob 10h bo v Baragovem zavodu drugi termin drugega srečanja za birmanske botre
10.3.: ČETRTA POSTNA NEDELJA-nedelja krščanskega veselja; pri družinski maši sodelujejo veroučenci 6. razreda, po maši bo krščevanje
12.3.: ob 17h bo srečanje za Slomškove bralce; ob 19.30 bo srečanje za starše birmancev
15.3.: postni petek-križev pot ob 18.30 oblikujejo veroučenci skupaj z veroučitelji

16.3.: župnijsko romanje v Oglej

17.3.: TIHA NEDELJA
19.3.: slovesni praznik glavnega zavetnika novomeške škofije, varuha Cerkve, Jezusovega rednika ter moža device Marije sv. Jožefa; glavna slovesnost v stolnici bo zvečer ob 18h, ko bo sveto mašo daroval gospod škof
21.3.: od 17h do 19h bo odprta pisarna Karitas
22.3.: cvetni petek-v stolnici bo od jutranje do molitve križevega pota (oblikuje ga ŽPS) izpostavljeno Najsvetejše v češčenje-povabljeni k molitvi za domovino-ves čas bo tudi priložnost za spoved
23.3.: za veroučence bo pri sestrah na Cankarjevi cvetna delavnica
24.3.: CVETNA NEDELJA-ob 9h bo na škofijskem dvorišču blagoslov zelenja in nato procesija v cerkev ter sveta maša med katero bo stolni zbor prepeval pasijon


ODSTOP SVETEGA OČETA BENEDIKTA XVI. s papeške službe, ki ga je napovedal za 28. februar spremljajmo s hvaležnostjo za vse, kar je Bog storil po njem za Cerkev in svet in kar je on storil s svojim učenjem ter zgledom. V ta namen bomo darovali tudi sveto mašo, in sicer prav v četrtek, 28.2., ob 18h. V času izpraznjenega apostolskega sedeža pa prosimo Svetega Duha, da bi po kardinalih volivcih izbral novega papeža, ki bo zmogel sprejeti veliko breme službe »Petra sedanjega časa« in Kristusovo ladjo krmariti v zvestobi evangeliju in hkrati z razumevanjem človeka sedanje in prihodnje dobe.

IZ KROVNEGA DOKUMENTA »PRIDITE IN POGLEJTE«

NAŠE PREDNOSTI-NADALJEVANJE
Navezanost na katoliško tradicijo
27. Katoliška tradicija v urbanih središčih sicer slabi, v celoti gledano
pa ostaja najbolj razširjeni kulturno-duhovni okvir na Slovenskem.
Katoliški koledar je večini Slovencev in Slovenk vodilo za
osmišljanje in praznovanje teka dni in let. Številnim ljudem so blizu blagoslovi Nekateri  verski običaji so rešeni pozabe. Podružnične cerkve in verska znamenja so negovana. Čeprav poudarjamo, da tradicionalna vernost za osebno rast ni dovolj, je navezanost slovenskega človeka na katoliško tradicijo vendarle pozitivna. Prispeva h gradnji občestva in je velika priložnost za poglobitev in evangelizacijo.
Zavzetost in delavnost pastoralnih delavcev
28. Mnogi duhovniki, redovniki in laiki so zelo marljivi. Številni laiki veliko časa, moči in darov namenijo bodisi za domače župnijsko občestvo bodisi za skupino, laiško gibanje, skupnost ali združenje.
Prostovoljno delo je zanje še vedno samoumevno, ceni pa ga tudi širša okolica. Duhovniki pogosto delajo  z malo sredstvi in v težkih pogojih. Marsikateri si ne privošči zasluženih počitnic, ne gre v pokoj,
čeprav bi mu to leta že narekovala, svoje prihranke pa rad na tak ali drugačen način daruje skupnosti. Marljivost duhovnikov in laikov govori o nečem pomembnejšem, in sicer, da gorečnost za Božje kraljestvo med pastoralnimi delavci še živi in ne pojenja. Z veseljem opažamo, da se podobne drže kažejo  tudi pri  mladih voditeljih skupin in različnih animatorjih.
Solidarnost in vzgoja
29. Družba Cerkev prepoznava kot eno od vodilnih na področju solidarnosti. Cerkvene dobrodelne ustanove s prostovoljnimi darovi, prostovoljnim delom in malo medijske pozornosti veliko naredijo  za uboge. Sporočilo dobrote, ki je odlično Kristusovo sporočilo, zato ni preslišano. Podobno velja za področje vzgoje. Osnovnošolski verouk obiskuje večina slovenskih otrok. Vzgojnih dejavnosti, kot so skavti in oratoriji, se udeležuje veliko otrok in mladih. Festival mladosti in vere v Stični po svoji tradiciji, kakovosti in množični udeležbi nima primere v srednjeevropskem prostoru. Katoliški vrtci in šole so med ljudmi spoštovani, iskani in bi
jih lahko bilo več. Skratka, večina ljudi sprejema in ceni vzgojna prizadevanja Cerkve.
Iskrena vera
30. Dogajanja v Cerkvi radi presojamo na osnovi dejanj škofov in duhovnikov, pa tudi na osnovi
 (ne)uspeha  verskih ustanov in programov. Ob tem zlahka spregledamo najpomembnejšo silo, ki vedno deluje in veže celotno cerkveno zgradbo. To  je skrita vsakdanja molitev mnogih mož in žena, njihovo trdno
zaupanje v Boga ter njihova zvesta medsebojna ljubezen. Živo jedro Cerkve na Slovenskem sestavljajo Kristusu predana srca preprostih ljudi. To je predanost, ki ima življenjski zgled v Mariji, Jezusovi materi. V našem ljudstvu prisotna Marijina drža, ki je drža vere in zaupanja v vsakdanjem življenju (Marija v Nazaretu), obenem pa tudi drža pogumnega pričevanja v javnosti (Marija v Jeruzalemu pod Jezusovim križem), je prvo poroštvo za pastoralno prenovo v prihodnjih letih.