ponedeljek, 29. avgust 2011
Znak za novo pastoralno leto 2011/2012 v Cerkvi na Slovenskem vsebuje misel o valovih, ki jih je kakor padec kaplje v vodo, sprožilo dogajanje leta evharistije s slovenskim evharističnim kongresom kot njegovim vrhuncem.
Prvi val je bilo pastoralno leto krščanske dobrodelnosti in solidarnosti (2010/2011) pod geslom »Nosite bremena drug drugemu« (Gal 6,2). Vpliv evharistije pa se želi in mora preliti v družbeno dogajanje, katerega del smo tudi kristjani. Pastoralno leto 2011/2012 bo zato kot naslednji širitveni val posvečeno krščanskemu družbenemu nauku Cerkve pod geslom Pravičnost v ljubezni. Podobno kot smo se krščanske dobrodelnosti učili po korakih: poslušaj, razumi, vživi se, delaj dobro, tako smo tudi za prihajajoče pastoralno leto, ki bo posvečeno socialni pravičnosti, izbrali metodo: videti – presoditi – delovati. Trojno valovanje naj bi v nas in v naših skupnostih ter v celotni družbi vedno znova povzročala Božja ljubezen v Evharistiji, ki je Sonce našega življenja (bl. A. Grozde).
Namen tega valovanja je tudi presojanje znamenj časa, razmer in potreb današnjega človeka, ki mu Cerkev želi pomagati živeti človeško in Božje dostojanstvo ter graditi takšne medsebojne odnose, ki gradijo solidarno skupnost obče dobrega. Za temeljno orodje vsebine in metode smo izbrali evangelij in iz njega izhajajoč družbeni nauk Cerkve.
Evharistija, ki osredinja modre valove v simbol očesa, razsvetljuje celotno naše bivanje in tudi naše trojno poslanstvo. Želimo, da vse bolj postaja tudi oko našega telesa, skozi katerega živimo, presojamo in delujemo. Sacrametum Caritatis naj torej vedno znova presvetli trojno poslanstvo, saj zanj črpamo moč v Kristusovi ljubezni. Postane naj Božje oko pravičnosti v ljubezni, ki jo lahko dosežemo le, če na človeško življenje, odnose in svet gledamo z Božjimi očmi. Skozi zakrament ljubezni na nas in naše odnose gleda tudi Bog, ki je ljubezen.
Srce rdeče barve, ki je barva ljubezni (kraljevska barva ter barva mučencev), celotnemu znamenju daje utrip Kristusove ljubezni, evangeliju in družbenemu nauku Cerkve pa življenjsko moč pričevanja – Caritas in veritate. Bog ni le pravičen sodnik, ampak je tudi usmiljena ljubezen. On je luč sveta, kot je oko luč telesa. Modra barva valov, ki ponazarja razum, se srečuje z rdečo, ki predstavljata ljubezen in pogum. Obe se dopolnjujeta in se pravzaprav res srečata le v veri, katere srce je evharistija. Cerkev zagovarja dialog med vero in razumom, kajti le tako spoznamo, kaj je v resnici prav in pravično, in kaj je zares skupno dobro.
Valovi okoli evharistične kaplje, ki pada v družbo naše domovine in Evrope, se z uresničevanjem pastoralnega načrta ne bodo razblinili, ampak postali srce, ki vidi, razum, ki presodi, in Bog – človek, ki deluje.
Drobna bela hostija, ki je na mestu, kjer je zenica v očesu, je nekaj najdragocenejšega, kar poseduje stvarstvo. Cerkev je varuhinja Boga med nami. Če bo v zenici očesa vedno Jezus, bo naš pogled jasen, naše življenje pa bo pot dobrote in pravičnosti.
Zenica očesa je evharistija kot leča, skozi katero jasno zremo perspektive naših prizadevanj in poti do bolj Božjega človeka in pravičnejšega sveta.